O projektu ProSkills
Število ljudi, ki živijo v težkih socialnih okoliščinah in nimajo izobrazbe oziroma le s težavo najdejo zaposlitev v poklicu, za katerega so se šolali, vztrajno narašča. Izobraževanje za odrasle bi moralo dati tem skupinam ljudi možnost za nadaljnje izobraževanje ter s tem dodatno kvalifikacijo.
Vendar pa izkušnje iz partnerskih držav kažejo, da se v programe izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja vključujejo predvsem odrasli, ki imajo že doseženo določeno stopnjo izobrazbe. Predvsem ljudje v socialno neugodnem položaju so tisti, ki imajo omejen dostop do takšnih programov, oziroma le s težavo uspešno končajo izobraževanje. Za to ciljno skupino je lahko pomanjkanje socialnih in osebnih veščin potencialna ovira. Poleg tehničnih in metodoloških znanj so socialne in osebne veščine ključne kompetence odraslih in predstavljajo pomemben predpogoj za dostop in uspešno izvedbo kakršnihkoli formalnih in neformalnih oblik izobraževanja. Prav tako so bistvenega pomena za razvoj in utrjevanje lastne socialne in kulturne identitete, predstavljajo pa tudi pomemben varovalni dejavnik pred škodljivim vedenjem in različnimi vrstami zasvojenosti.
Prvi ProSkills projekt
Razmere v partnerskih državah kažejo, da so ta osnovna znanja redko del učnega programa izobraževanja odraslih, ter da primanjkuje ponudb za odrasle, s katerimi bi urili te veščine v varnem učnem okolju. Namen prvega projekta ProSkills je bil zapolniti to vrzel.
Trajanje projekta: oktober 2006 – september 2008
Referenčna številka programa Socrates: 230054 – CP -1-2006-1- LU – Grundtvig – G1PP
Pomembni koraki projekta:
- Oblikovanje koncepta usposabljanja, ki krepi socialne in osebne veščine pri socialno nepriviligiranih odraslih: Udeleženci so imeli možnost sami načrtovati in izvesti posamezne procese vseživljenjskega učenja. Prizadevali smo si za enakovreden dostop do formalnega in neformalnega izobraževanja za socialno nepriviligirane skupine ljudi. Usposabljanje smo realizirali na aktiven način ter prek izkušenjskega učenja. Koncept smo oblikovali na osnovi samoregulativnega, produktivnega, sodelovalnega ter izkušenjskega učenja.
- Objava izobraževalnega koncepta: Izobraževalni koncept je bil objavljen v obliki brošure ter na internetni strani v devetih jezikih. Publikacija vsebuje tehnične informacije, cilje izobraževanja, izobraževalne module ter učne lekcije (vsebina in metodologija), delovne liste, kratek opis pilotskih usposabljanj in vrednotenje rezultatov.
- Realizacija pilotskih usposabljanj: S skrbno izvedenim izobraževalnim konceptom v štirih različnih partnerskih državah smo le tega preverili in izboljšali.
- Evropska delavnica za strokovnjake: Z izvedbo delavnice smo želeli usposobiti multiplikatorje ter širiti izobraževalni koncept. Sledila je izvedba delavnice na nacionalni ravni.
- Senzibilizacija odločevalcev: Pri politikih ter drugih odgovornih osebah na področju izobraževanja odraslih smo poskušali povečati občutljivost za pomembnost, ki ga imajo socialne in osebne veščine pri doseganju dolgoročnih učinkov, ter vključevanje socialnih in osebnih veščin v učne načrte ter ponudbe izobraževanj. Da bi podprli izmenjavo ter sodelovanje pristojnih ustanov, strokovnjakov in odločevalcev prek neposredne komunikacije in stikov, smo organizirali evropsko konferenco. Rezultat konference je skupna izjava o pomenu socialnih in osebnih veščin kot osnovne kompetence za vseživljenjsko učenje.
Novost
Vključevanje socialnih in osebnih veščin v učne načrte in izobraževalne ponudbe: Trenutno je spodbujanje socialnih in osebnih veščin redko umeščeno v učne načrte za izobraževanje odraslih. Če se sklicujemo na Maslowovo piramido človeških potreb (1954), smo prepričani, da višjih ciljev, kot so izobraževanje, zaposlitev in samouresničevanje, ni možno uresničiti, če osebam primanjkuje osnovnih veščin ter izpolnitev osnovnih potreb. Izkušnje kažejo, da se v programe izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja vključujejo predvsem tisti posamezniki, ki že imajo doseženo določeno stopnjo izobrazbe. Zlasti z vidika enakega dostopa socialno nepriviligiranih skupin ljudi do izobraževalnih ponudb, bi morale socialne in osebne veščine postati del učnih načrtov za osnovne ali pripravljalne izobraževalne koncepte.
Krepitev socialnih in osebnih veščin pri odraslih: Obstaja kar nekaj pristopov in projektov, ki se osredotočajo na spodbujanje socialnih in osebnih veščin pri otrocih in mladostnikih in so bili razviti v zvezi s promocijo zdravja ali preprečevanjem nasilja. Zelo redko pa upoštevamo dejstvo, da lahko tudi odrasli in zlasti osebe s težkimi osnovnimi pogoji, potrebujejo podporo pri krepitvi teh veščin. Predvsem za socialno nepriviligirane odrasle je lahko pomanjkanje socialnih in osebnih veščin velika ovira pri dostopanju do različnih oblik formalnega in neformalnega učenja ali pri uspešnem zaključku izobraževanja. To vrzel bomo zapolnili.
Samoregulativno, produktivno, sodelovalno in izkušenjsko učenje v izobraževanju odraslih: Pristopi samoregulativnega, produktivnega, sodelovalnega ter izkušenjskega učenja so v primerjavi s tradicionalnimi metodami poučevanja bolj učinkoviti pri trajnostnem prenosu znanja. Zato izobraževalni koncept vključuje elemente ter osnovna načela teh pristopov. Učenci so bolj tisti, ki odločajo oziroma pomembno vplivajo na učni proces, kot pa da so zgolj predmet učnega procesa. Učijo se sami voditi lasten učni proces. Praktičen način izobraževanja odraslim omogoča, da urijo spretnosti v varnem okolju, ki jim je redko na voljo v resničnem življenju. Igre vlog ter simulacija vsakodnevnih situacij zagotavljajo, da bodo učenci prenesli znanje v njihovo vsakodnevno življenje.
Senzibilizacija s poudarkom na dolgoročnih učinkih: Projekt ProSkills se ne osredotoča le na uresničitev dobrega izobraževalnega koncepta ter realizacijo projekta za določen čas. V resnici želimo zagotoviti tudi dolgoročnost z izobraževanjem multiplikatorjev ter predvsem s senzibilizacijo odgovornih oseb. Zato smo na evropsko konferenco povabili tudi politike in odločevalce, ki so odgovorni za oblikovanje učnih načrtov ter ponudb izobraževanj za odrasle. Oblikovali smo skupno izjavo, ki je bila predstavljena medijem in objavljena v brošuri, ki je bila namenjena nadaljnji distribuciji.
Koordinatorji projekta
Centre de Prevention des Toxicomanies, Luxembourg (Luksemburg)
Zentrum für empirische pädagogische Forschung, Landau (Nemčija)
Partnerji projekta
Azienda Sanitaria Locale di Milano, Milano (Italija)
Hochschule Fulda – University of Applied Sciences, Fulda (Nemčija)
Irti Huumeista Ry, Vaasa (Finska)
Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip”, Grosuplje (Slovenija)
Megyei Egészség Kultúrát Koordináló Alapítvány, Nyiregyháza (Madžarska)
Protasi – Movement for another lifestyle, Patras (Grčija)
Wilde Bühne, Stuttgart (Nemčija)
Swiss Federation for Adult Learning, Nyon (Švica)
